Do inovativnosti s posamezniki ali skupino

Posted on 12. Mar, 2011 by in Uncategorized

Nabiralniki za ideje

Uporaba nabiralnikov za inovativne predloge računa izkorišča inovativnost posameznikov. S stališča učinkovitosti in uporabe časa je to za podjetje časovno najboljši način. Ne zahteva praktično nobenega časa. Posamezniku se zaiskri ideja, napiše jo na listek ali na računalnik ter vrže v fizični ali virtualni nabiralnik. V nekaj minutah je vse končano.
V nabiralniku se je znašla neomadeževana ideja posameznika. Nihče več je ne bo obogatil ali  se ob njej navdihnil. In to je res škoda. Velik korak naprej je že, če posamezniki uporabljajo različne metode ustvarjalnega mišljenja in tako izstopijo iz ustaljenega modela razmišljanja ter gredo tudi preko samo trenutnih navdihov. A to seveda zahteva dodaten čas.

Ideje se vedno rojevajo v glavah posameznikov, a brusijo se le ob sodelovanju več posameznikov –  skupine torej ali skupnosti.

Javni nabiralnik

Velik korak naprej lahko naredimo z javnim nabiralnikom. Idej posameznikov lahko vidijo vsi posamezniki in jih na različne načine ocenjujejo ter komentirajo.  To se lahko dogaja v samem podjetju s posebno spletno oz. ethernetno aplikacijo. Zelo uspešno pa lahko uporabimo tudi wiki. Nekatera podjetja pa to zbiranje in ocenjevanje odprejo tudi navzven. Dell in Sturbucks sta tako prišla že do veliko uporabnih idej.

Moderirano iskanje  in razvoj idej

To je seveda najbolj časovno potraten način, saj pomeni, da mora nekaj ljudi nekaj ur sedeti skupaj. Je pa nedvomno zelo uspešen glede kakovosti pridobljenih idej, saj je vrednotenje je že del procesa. To pa pomeni, da je ta način pravzaprav zelo učinkovit.  Skupinskih metod ustvarjalnega razmišljanja je veliko. Že najbolj poznana nevihta možganov prinaša ogromno dodano vrednost. Za soočanje s kompleksnimi in ne dovolj definiranimi problemi, v reševanje katerih želimo vključiti veliko ljudi, je odlična metoda odprtega prostora ali pa teorija U. Teorija u preko različnih metod pomaga videti celoto in služiti tej celoti. V zadnjem koraku pripelje do izdelave prototipa.

Izziv prihodnosti in kolektivne inteligence

Dodana vrednost kolektivne inteligence, ki jo prinaša vsako skupinsko delo, je preveč dragocena, da je ne bi izkoristili. Kolektivna inteligenca pa preko različnih skupinskih metod omogoča prepoznavanje porajajoče se prihodnosti.

2 Responses to “Do inovativnosti s posamezniki ali skupino”

  1. silver price 16 October 2012 at 4:58 pm #

    stvari lahko rešujemo oz. jih kolikor toliko uspešno rešujemo, dokler otrok še ni polnoleten.

  2. Parminder 8 July 2015 at 9:58 pm #

    Zanimivo eden redkih člankov, ki ne deli Slovence na naše in vaše, čeprav ne vem krtaei so naši in krtaei vaši, saj smo vsi Slovenci! Res pa je, da smo vsi Slovenci povprečje slovenske dužbe in stanja kakeršnega smo si ustvarili. Obstaja reklo državljani imajo tako vlado kakršno zaslužijo. Treba je razumeti, da je tudi politik, uradnik, sodnik, le povprečen Slovenc! Primitivno je tudi povdarjanje mi pošteni , povprečje, ali trnutna situacija nam kaže nepošteno družbo, kjer pošteni nimajo upliva. Kriza ne?! V tolažbo nam je lahko, da imajo druge večj in manjše države podobne probleme in da v svoji majhnosti, ravno tako kot mi, ne vidijo čez lasten kup gnoja. Piko na i pa prispevajo svobodomiselni novinarji, ki ne vedo kaj bi počeli s svojo svobodo govora in kvasijo neumnosti vsevprek. Na vsak način bi radi prikazali kako smo revni in obubožani, čeprav, ko gremo v trgovino se povsod zapravlja na veliko, seveda v strahu pred poslabšanjem jim vsi prikimavajo. Res pa, je da so ceno krize plačali nekater ne pa vsi, kot bi bilo pošteno, pa saj poštenje nas tako ali tako ne zanima. Zanimiva je razlaga enega od ekonomistov : V Sloveniji imamo cca 20%previsok standard če bi imeli svojo valuto bi jo za 20% devalvirali in vsi bi plačali krizo v enaki meri. Vprimeru, ko pa imamo euro se plače niso znižale, ceno krize pa so plačali tisti, ki so zgubili službe. Rešitev seveda ni tako enostavna, je pa nazorn prikaz kako je vaka reč lahko za nekaj dobra. Pri nas se že leta pogajamo okrog socialnega dialoga, nihče noče odstopiti od pridobljenih pravic. Primer na Madžarskem rzvrednotijo nacionalno valuto in je stvar rešena. Res, da to ni končna rešitev, je pa lahko začetek rešitve, kot je to storila Islandija. Seveda pa je rešitev odvisna od povprečnega državljana (v našem primeru Slovenca ), če to zares hočemo.Se pa sprašujem kot Slovenec , kje imamo obraz, da se zdolžujemo na ime svojih vukov, zato, da mi sedaj dobro živimo. Mogoče pa računamo s tem, da nam ga bodo odplačali vnuki priseljencev?