Od ustvarjalnosti otrok do pravega poklica – sodelovanje v projektu karierne orierntacija

Posted on 19. Jun, 2012 by in Dogodek, Učitelji

Društvo za spodbujanje ustvarjalnosti IZIDA je 31.3.2011 uspešno zaključilo projekt. Zaključna prireditev je potekala 28.3.2012 na OŠ Vič, Abramova ul. 26, Ljubljana.

Danilo Kozoderc  je sodeloval kot zunanji sodelavec Izide.

Projekt »OD USTVARJALNOSTI OTROK DO PRAVEGA POKLICA» je otrokom nudil pomoč na poti odraščanja, ko je potrebno začeti razmišljati o tem, kateri poklic bodo izbrali. Projekt je preko ustvarjalnih in poklicnih delavnic otrokom omogočal pridobivanje dodatnih informacij, znanj in izkušenj za lažje poklicno odločanje.

V projektu je sodelovalo 260 otrok, predvsem osnovnošolcev, ki so bili vključenih v številne ustvarjalne delavnice (glasbeno, oblikovanje, fotografsko, keramično, plesno..). V njih so otroci izražali svojo ustvarjalnost, omogočeno jim je bilo prepoznavanje lastnih zmožnosti in sposobnosti. Ustvarjalne delavnice so negovale tudi individualno izražanje, jih učile samoiniciativnosti, obenem pa nudile tudi sprostitev in odmik od vsakdanjosti in prijetno druženje s sošolci. Ob novih pozitivnih spoznanjih smo prispevali h krepitvi njihove samozavesti in pozitivne samopodobe.

Na področju poklicnega svetovanja smo za 227 učencev izdelali individualne karierne načrte, s katerimi smo jim pomagali pri pripravi na prvo poklicno odločitev. Otroke smo spodpodbujali k razmišljanju, kateri poklic je zanje primeren in katero srednjo šolo naj izberejo.

Izvedena anketa med učenci je potrdila, da so učenci bili zadovoljni z izvedenimi dejavnostmi in so zanje koristne.

Iskreno se zahvaljujemo donatorju, ker nam je omogočil izpeljavo projekta. Poklicno informiranje in svetovanje je vsekakor dejavnost, ki jo osnovnošolci in mladostniki potrebujejo, ker pomembno vpliva na pravilno poklicno odločitev.

Projekt je bil financiran iz mehanizma Švicarskega prispevka.

Tags: , ,

One Response to “Od ustvarjalnosti otrok do pravega poklica – sodelovanje v projektu karierne orierntacija”

  1. Samet 8 July 2015 at 8:30 pm #

    ej, tole je pa tako lepo, da me je res prav razvedrilo. Sem ena taka čudna dečva, ki vedno misli, da si mora čisto pri vsem . do zjneadga daha . sama pomagati. Tole so mi dovolj dobro vcepili v glavo: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! In če že računam na pomoč je ta možna le od najbližjih (staršev in družine), še na najboljše prijatelje ne računam, kaj šele na možnost pomoči svojih najnovejših blogerskih kolegov.Prav presenečena in danes stopam v dan bolj vesela, čeprav sem spala le kakšnih 5 ur (potrebujem jih vsaj 7).Še bolj vesela sem bila, ker ta ponudba ni bila le lep zapis na blogu, ampak je temu sledil še telefonski klic in ideja o zabavnem reševanju ene od obremenitev. Hvala, Maša!No, ta post sem napisala sicer včeraj ponoči in takoj zatem oddelala še nekaj zadev, ki so mi bremenile misli. Maile sem zmanjšala na 60 , ter ovila skoraj vse zvezke. Ostala mi je še neka malenkost, ki jo bom opravila mimogrede medtem, ko se Jaka oblači za odhod v šolo Očitno bi post morala napisati že prej, saj bi 1. se razbremenila bremena obremenjenosti že v sami glavi, saj je veliko lažje, ko težave strukturiraš.2. Morda bi pa res vsaj eno nalogo lahko oddala nekomu drugemu in bi danes spala dlje @alcessa in Sunshine; toliko mi je pri mojih letih in izkušnjah že jasno, da težava ni v mailih ali zvezkih itd. težava je bolj v stanju duha in napačnem sistemu življenja.Grozovito je, ko opažam da je naš Jaka vse bolj podoben meni in da počne podobne neumnosti, da bi iz dneva potegnil čim več, že pri svojih slabih 13-ih. (ja, Maša 5 dni in nekaj let sta narazen z Jako )Stalno se obremenjujem s čimvečjim optimiziranjem dela in poskušala sem že vse in če se le da delam več stvari hkrati. Npr. v fitnessu nisem uporabljala tekača, ker tam nisem mogla početi še kaj pametnega . Raje sem gonila sobno kolo in hkrati brala kakšno poslovno knjigo. Če že berem knjige, potem raje vzamem v roko knjigo v tujem jeziku, da se s tem še urim v znanju tega jezika ko grem na Šmarno imam v ušesih obvezno I-pod, a ne z glasbo .. poslušam kakšen govor, iz katerega se kaj naučim ali pa ga moram poslušati iz službenih razlogov itd.Nekoč sem že imela perfektno tajnico. Piko, hči ene od mojih sošolk iz osnovne. Bistra študentka, ki je dojela moje razmišljanje in sva se blazno ujeli. Vsako jutro je sprintala VSE maile, mi jih posortirala po pomembnosti, na določene sama odgovorila, ostalo pa mi je napopala na čelo. Zadeva je funkcionirala idealno dokler je bila ona pri nas. Preveč, kajti ko je bilo konec počitnic, sem poleg svojega zoptimiziranega urnika nazaj fasala še tisto, česar sem se prej že znebila. Odzivnik; vedno ga vklopim (razen tokrat za v Lignano sem ga pozabila). A nič zato, saj lahko mailom itak sledim tudi preko mobitela. Pssst, nobenemu povedat! a nekaj mi je nagajalo in žal nanje kar 2 meseca nisem mogla odgovarjati. Tudi TO sem končno včeraj uredila! Juhu, pobiram se iz tal!Kakorkoli, saj odgovarjanje po mobiju ni ravno najbolj efektivno, zato se tega itak ogibam. Ampak pri nas je ponavadi tako, da stvari, ki prihajajo do mene so res namenjene meni in čakajo mene. Ker sem pred tem že zadeve tako optimizirala, da ne dobivam balasta Čisto, čisto nič se ne zgodi kar samo od sebe. Sicer ponavadi nimam toliko pošte, a tik pred mednarodnim eventom, ko se usklajuje veliko različnih zadev od različnih oseb iz povsem drugih koncev sveta, je mail najoptimalnejša komunikacija. Zato šibajo maili sem in tja, skoraj kot v klepetalnici. Žal zaradi različnih časovnih lokacij (američani, Rusi, mi ) ne moremo vsi istočasno tipkati v klepetalnicah kar bi še bolj optimiziralo zadeve. Organiziranost mailov? Ohhh, just a nice wish! Imam, imam dvesto mapic in celo enkrat sem si uredila pravila da avtomatično usmerja v določene mape. Vse sem ukinila, ker se je dogajalo, da nekateri NIKOLI niso prišli na vrsto Sedaj mail odprem, odgovorim, grem na naslednjega. Vse puščam kar v inboxu, celo zastavic več ne dajem in si raje označim mail za neprebran, če potrebuje dodatno pozornost.V tem trenutku imam v inboxu skoraj 6.000 mailov. Sistemc me itak za ušesa vsakič, ko pride k nam in me vsakič znova opozarja naj pucam zadeve. In vsakič znova sklenem, da bom vsak ja, ja, VSAK petek preden grem domov posortirala pomembnejše in pobrisala neumnosti in teden začela na novo. Ja, ja!V glavnem v roke se bo treba vzeti! Sedaj mi postaja malce bolj jasno zakaj v ameriških filmih vsi obiskujejo tiste psiho terapevte. Pomaga kdaj pa kdaj, da te vsaj kdo posluša.