Avtonomija šole

Posted on 10. Jun, 2015 by in Učenje, Učitelji

 

Avtonomija šole in učiteljev je pogosto uporabljena besedna zveza. V veliko primerih pomeni avtonomija varnostni zid, ki preprečuje staršem, da bi se vmešavali v šolo, in preprečuje različnim organizacijam in njihovim dejavnostim, da bi se odvijale v šoli.

Avtonomija pa seveda pomeni še kaj drugega: pomeni možnost šole in učitelja, da izbira vsebine, sredstva in poudarke. Pomeni, da je lahko šola na Krasu bistveno drugačna od šole v Prekmurju. Ta avtonomija ni nekaj samo po sebi umevnega. Ni sicer izrecno prepovedana, a zahteva zelo avtonomnega, pogumnegStack of vintage books isolated on whitea in samozavestnega ravnatelja ter učitelja.

V neki šoli mi je ravnatelj povedal, da se je, ko je prvič dostopal do opomnika nalog za ravnatelje, ki ga ponuja Šola za ravnatelje, zgrozil ter zmečkal geslo in ni nikoli več dostopal do tega. Predpisanih nalog in rokov je bilo preveč. Časa in prostora za avtonomijo bi preprosto zmanjkalo.

Sistem ne spodbuja avtonomije in si je v osnovi niti ne želi. Dobre šole pa iščejo in najdejo svojo avtonomijo ter gradijo na lastnih temeljih. V neki šoli so učencem dali pedometre in nekaj časa spremljali njihove gibalne navade doma in v šoli. Na podlagi rezultatov so pridobili dodatno uro športne vzgoje, ki jo financira občina. To je gotovo avtonomna izbira. V neki drugi šoli je normalno, da učenci sami predlagajo, da bi pobarvali betonske podporne stebre in da bi v knjižnici namestili stole, ki bi prostor napravile bolj družaben. In v tej isti šoli so si za cilj zadali izboljšati pozdravljanje ter izdelavo domačih nalog. Načrtno delajo v smeri teh ciljev. Zelo avtonomne izbire. Na drugi osnovni šoli, ki ima v lasti precej obdelovalnih zemljišč, gredo v smeri samooskrbnosti in želijo ob tem učence naučiti pridelovati in pripravljati hrano. Avtonomno, da bolj ne bi moglo biti.

Na kakšni šoli se zavedajo treh stebrov šole: učencev, staršev in zaposlenih. Avtonomno odpirajo prostor sodelovanja s starši in ga v imenu avtonomije ne zapirajo. Zavedajo se, da avtonomno šolo gradijo avtonomni zaposleni. Zato dovolj časa namenijo osebnemu in profesionalnemu razvoju zaposlenih.

Avtonomna šola in avtonomen učitelj zmorejo premišljeno odvzemati in dodajati vsebine. Tako dobimo ravno pravo šolo, ki odgovarja na potrebe lokalnega okolja, in dobimo predmet, ki ravno prav nagovarja in motivira učence ter jim daje znanja in veščine, ki jih potrebujejo.

Avtonomne šole in avtonomni učitelji se ne bojijo inšpekcije. Stojijo namreč za tistim, kar naredijo, in naredijo tudi tisto, kar z vidika inšpekcije morajo narediti.

Z vidika odkrivanja avtonomnih odločitev posameznih šol je pomembno spoznavati različne možnosti in priložnosti. Nekaj takšnih možnosti gotovo ponujajo zasebne šole. Samo želim si takšne pestrosti, ki lahko prispeva tudi k avtonomiji in kakovosti javnega šolstva.

Prispevek je bil prvotno objavljen na Časniku.

One Response to “Avtonomija šole”