Informativni dnevi – nekaj nasvetov za učence in dijake

Posted on 13. Feb, 2023 by in Karierna orientacija

Pred informativnim dnevom

Informativni dan je seveda marketing šole. Na ta dan se vse šole dobro pripravijo in pokažejo najboljše, kar lahko. Sam sem nekaj časa delal na šoli, kjer smo na informativni dna prikazali robota, ki ga pa velika večina dijakov kasneje ni nikoli videla.  Za to, da informativni dan kar najbolje izkoristimo, se moramo nanj pripraviti. Premislimo in zapišimo:

  • Kaj o tej šoli že vem in kaj lahko predhodno raziščem?
  • Kaj me v povezavi s to šolo/fakulteto še posebej zanima? Na samem informativnem dnevu ta vprašanja postavim ravnatelju, učiteljem, dijakom oz. študentom?
  • Koliko  praktičnih izkušenj šola omogoča? V praktične izkušnje sodi praktični pouk, laboratorijske vaje, možnost obšolskih dejavnosti, izmenjava, ….?
  • Kako poteka pouk oz. predavanja? To je smiselno vprašati dijake oz. študente, ki so prisotni na informativnem dnevu? A je interaktivno, odprto, se spodbuja sodelovanje, lastno razmišljanje?
  • A je možno početi katere od stvari, ki so mi pomembne, ki jih res rad počnem?
  • Kako šola izgleda, diši, kje se da družiti s sošolci, kje se da počivati, se učiti, kaj prebrati?
  • In seveda vsa tista vprašanja, ki so pomembna za določenega posameznika.

Ko se informativni dan konča

Ko so informativni dnevi na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah končani, postanejo stvari resne. Večina mladih začuti, da gre zares. Za odločitev, kam se vpisati, ostaja le še dober mesec.

Kaj še lahko naredimo?

Analiza informativnih dni.
Posameznik ima lahko zelo meglene občutke o informativnih dneh. Potrebno se je usesti pred list papirja in za vsako šolo, na kateri je bil napisati:

  • Kaj je tam videl; katere videne stvari so ga navdušile, kaj ga je motilo, kaj se mu je gnusilo,…?
  • Kaj je tam slišal; kaj so dejansko povedali ravnatelji, učitelji in dijaki / študenti, o čem ni bilo govora, kakšni zvoki so bili na šoli oz. fakulteti?
  • Kaj je čutil in kaj čuti sedaj; kakšni so bili občutki, ko je bil na informativnem dnevu (prijetni, zmedeni, tesnobni, ….) in kakšni so občutki sedaj, ko se spomni vsega, kar je bilo in pogleda to, kar je zapisal?

Veliko reči je prav gotovo še neizrečenih in veliko neznank o posamezni šoli, na kateri je bil. Temeljiti pregled spletne strani šole, lahko da uporabne informacije. Pogovor s sedanjim ali bivšim dijakom  /študentom te šole lahko bolj podrobno osvetli stvari, ki jih informativni dan ni. Kakorkoli že, potrebno se je zavedati, da je informativni dan reklama za šolo, kjer se šola želi prikazati v najboljši luči. Sam sem nekaj let učil na šoli, kjer smo imeli robotsko roko, ki smo jo pokazali le ob informativnem dnevu.

Analiza minulih izkušenj
Informativni dan je le droben delček v mozaiku odločitve. V minulem obdobju 5, 10 ali več let je vsako dekle in vsak fant imel veliko priložnosti za izkušnje. Verjamem, da ima vsak nekaj izkušenj iz šolskega in obšolskega dela (izdelava plakatov, priprava prireditev, raziskovalne naloge, …) krožkov, prostovoljnega dela, domačih dejavnosti, počitniškega dela in še česa.
Vzemite si čas in naredite kar najbolj podroben seznam teh dejavnosti za 5 ali več let nazaj. Premislite vsako od teh izkušenj ter se spomnite in zapišite, kako ste bili uspešni v tej izkušnji in kakšni občutki ostajajo. Čutite kakršnokoli predanost ali strast do opravil povezanih s to izkušnjo? Ste to radi počeli oz. še radi počnete? Sedaj imate pred sabo tabelo z minulimi izkušnjami. V enem stolpcu imate pri vsaki izkušnji zapisano, kako ste bili v tem uspešni in katere stvari so vam šle posebej od rok. V drugem stolpcu pa imate zabeležene občutke zadovoljstva / nazadovoljstva, predanosti in strasti ob teh izkušnjah.
Poglejte še enkrat tabelo in označite dve ali tri izkušnje, ki najbolj izstopajo: ste bili v njih uspešni, ste to radi počeli in čutite precejšnjo strast do takšne in podobne dejavnosti ali do vrednot, ki so v ozadju.
Vprašajte se, v katerem poklicu bi lahko prihajali do takšnih izkušenj, bi lahko opravljali takšna dela. Pogovorite se o tem tudi s starši, šolskimi svetovalnimi delavci, učitelji, da vam morda lahko pomagajo pri razjasnitvi. In potem iščite naprej. Katera šola daje možnost za takšne izkušnje in vodi k izobrazbi, ki je primerna za želene poklice.

Strokovna šola ali gimnazija
Vam je jasno, kaj bi radi počeli? Radi ustvarjate in držite ter vidite rezultate svojega dela (ptičje hišice, modele, elektronska vezja, oblačila, slike, fotografije, ….) in nimate zelo širokega interesa nad splošnimi znanji in razmišljanjem o vzrokih in posledicah različnih naravnih in družbenih pojavov izven tistega, kar vas res zanima? V takšnem primeru je precej verjetno srednja strokovna šola bolj prava izbira za vas.
Če je vaš učni uspeh in vaša pripravljenost za učenje tudi slabša  je morda smiselno razmišljati srednji poklicni šoli.
Vas zanima zelo veliko različnih stvari? Želite to poglabljati in radi tudi abstraktno razmišljate? Potem je lahko gimnazija prava izbira za vas. Dobro je vedeti, da obstajajo tudi tehniške, ekonomske in umetniške gimnazije, ki do določene mere združujejo teorijo in splošnost ter prakso in usmerjenost v stroko.

Na koncu se je potrebno odločiti
Odločamo se vedno med možnostmi, ki jih poznamo. Smiselno je poznati čim več  programov in tiste, ki so nam vsaj malo zanimivi tudi bolj podrobno preučiti. Osnovni vpogled nam dajejo razpisi:

Veliko koristnih informacij ponuja tudi Mojaizbira.si

Plusi in minusi
Počasi se oblikuje nabor možnih srednješolskih / študijskih programov. Morda sta dva, trije ali več.
Za vsak program napišemo kar največ plusov (+) in minusov (-). Res se potrudimo, da naredimo res obsežen seznam in delamo tako dolgo, dokler se karkoli spomnimo. Pri tem lahko pomagajo tudi starši, učitelji, prijatelji,… Ob izdelavi takšnih seznamov, odločitve zorijo. Na koncu ni potrebno sešteti in primerjati vsote plusov ali minusov. Opazili boste, da so nekateri plusi ali minusi toliko močni, da pretehtajo odločitve.

Še kaj?
Pogovor in svetovanje  ljudi, ki so v določenem poklicu, s šolskim svetovalnim delavcem, obisk CIPS-a ali kariernega svetovalca, lahko razjasni še kakšno dilemo. Na koncu pa se je na srečo ali na žalost potrebno odločiti sam. In na srečo odločitve niso zacementirane za vse čase.

Danilo Kozoderc

Zavod Simetris – Modra delavnica
www.modra-delavnica.si