Kaj sem se naučil iz priprave sladic?

Posted on 18. Jan, 2013 by in Inovativnost

Sam se imam za inovativnega. Tisto najbolj intenzivno inovativnost pa doživljam ob pripravi sladice – in to ne sladic po receptih. Kako to gre? Dobim navdih. To je običajno osnovna surovina. Zadnjič so to bile bučke. In potem začnem delati. Z nožem za lupljenje sem bučke narezal na tanke rezine. In do takrat še nisem vedel, kaj bo sledilo. Nadaljnji koraki se pri moji pripravi sladic odkrivajo z delom.

Nad končnim izdelkom je moja glavna preizkuševalka – žena – praktično vedno navdušena in še nekaj drugih pozitivnih odzivov je bilo. Iz tega lahko sklepam, da gre res za inovacijo, saj je ideja “uspela na trgu”.

Ob tem spoznavam naslednje:

  1. Inovativnost je pri meni zelo povezan z rokami. Začeti moram z delom in potem se ideja razvija. Gre torej za hitro prototipiranje. Samo v glavi ne morem izdelati sladice in jo šele potem začeti pripravljati.
  2. Imam pa tudi nekaj praktičnih izkušenj: v mladostniških letih sem veliko pekel, z mamo sva delala torte in tudi kuhal sem rad. Konkretna znanja in veščine na področju inoviranja so seveda dobrodošle.
  3. Ne ustrašim se nenavadnih idej in zaupam svojemu navdihu.
  4. Sprašujem pa se, kako lahko ta spoznanja prenesem na druga področja inoviranja. Na nekaterih področjih mi to uspeva, druga pa še čakajo pravega odgovora. Verjamem pa, da se da.

 

Tags: , , ,

Comments are closed.